Raznolikost probiotikov
in njihovih učinkov na zdravje
Na Danone okrogli mizi, ki je potekala v okviru SEEPEG (South-Eastern European Pediatric Gastroenterology) kongresa, so strokovnjaki s področja prehrane in medicine predstavili nove odkritja in nove trende s področja probiotikov. Ključna značilnost probiotika je, da je živ ter da preživi prehod skozi prebavni trakt in da ima pozitiven vpliv na gostitelja. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da so probiotiki zelo različni in tudi delujejo zelo raznoliko, zato je ključno, da raznoliki svet probiotikov kar se da dobro spoznamo.
Na okrogli mizi, ki jo je vodil prof. dr. Peter Raspor iz Biotehniške fakultete so sodelovali prof. dr. Irena Rogelj iz Biotehniške fakultete, dr. Jean-Michel Antoine iz Danone raziskovalnega centra in prof. Hania Szajewska, profesorica na Univerzi za medicino Varšava.
Vprašanje »Funkcionalna živila – moda, prevara ali hrana prihodnosti,« si je postavila prof. dr. Irena Rogelj iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Definicija funkcionalnega živila temelji na znanju multidisciplinarnega raziskovanja s področja hrane, prehrane, biologije in medicine in se glasi – to je živilo, ki dokazano pozitivno učinkuje na eno ali več funkcij v telesu, pri čemer morajo učinki presegati zgolj prehrambene in mora učinkovati tako da izboljša zdravstveno stanje oziroma zmanjša tveganje za določeno bolezen. Da je živilo funkcionalno morajo biti na izdelku opravljene znanstvene študije, vsebovati mora predpisano število bakterij (probiotikov), poleg tega pa zahteva tudi navodilo za uporabo in opozorilo kaj se zgodi v primeru zaužitja prevelikega števila tovrstnih izdelkov. Prepričana je, da zdravi ljudje ne potrebujejo zdravil, ampak da morajo svojo telesno odpornost in kondicijo vzdrževati s pomočjo pravilne in uravnotežene prehrane ter gibanja.
Kako zelo raznolik je svet probiotikov, je predstavil dr. Jean-Michel Antoine iz Danone raziskovalnega centra. Na primeru Actimela, s sevom Lactobacillus casei DN – 114 001 in Activie, s sevom Bifidobacterium lactis DN – 173 010, je prikazal dokazano različne učinke probiotikov. Skupna značilnost obeh sevov je zgolj ta, da preživita prehod v zadostnem številu skozi prebavni trakt, in s tem učinkujeta na različne funkcije v telesu. Probiotični sev Lactobacillus casei DN – 114 001 učinkuje na obrambni sistem črevesja, ki ga sestavljajo tri ravni naravne odpornosti: črevesna flora, črevesna sluznica in črevesni imunski sistem. Probiotični sev Bifidobacterium lactis DN – 173 010 pa učinkuje na uravnavanje prebave. Sev je zelo odporen na želodčno in žolčno kislino. Za uravnavanje prebave je namreč nujno, da zadostno število bakterij preživi pot skozi prebavni sistem, saj v nasprotnem primeru ni želenega učinka.
Prof. Hania Szajewska, profesorica na Univerzi za medicino Varšava, je predstavila nove znanstvene dokaze na področju probiotikov. Meta analiza probiotikov sicer daje dobre rezultate, vendar ker so probiotiki zelo različni, lahko zbiranje informacij iz različnih rodov, družin, sevov in količin, poda zavajajoče rezultate. V primeru, da bi bili probiotiki ocenjeni skupaj, pa je potrebno meta analizo interpretirati s previdnostjo. Opazila je tudi skokovito naraščanje raziskav na področju probiotikov v zadnjem desetletju, kar daje slutiti, da se bo uporaba probiotikov tako v prehrani kot v medicini v prihodnje povečevala.
V nadaljevanju se je razvila debata o probiotikih, kjer so strokovnjaki odgovarjali na vprašanja:
Kakšen bo trend uporabe probiotikov v prihodnje? Strokovnjaki menijo, da bo z novimi znanstvenimi dokazi, uporaba probiotikov tudi v prihodnje naraščala, in sicer v vseh oblikah (prehrana, kapsule, tablete). Vedno bolj bodo posamezni probiotični sevi targetirano naslavljali določeno skupino ljudi, z natančnimi učinki, zato bo osvečšanje in izobraževanje splošne javnosti o probiotikih izjemno pomembno.
